Zalozba Pivec

Lara je stara skoraj trinajst let, hodi v osmi razred (ker je sedmega preskocila!) in ima rada stevilke, klavir in Garfielda. Kot otrok locenih starsev zivi nekaksno dvojno zivljenje. En teden na Vrhniki, drugi v Ljubljani. Polovico casa v majhnem stanovanju pri mami, ki se spopada s financno stisko, drugo pa pri sicer premoznem, a agresivnem ocetu. Zaradi tega se Lara sooca z obcutki tesnobe, vendar sele modra kuverta tako mocno pretrese njen svet, da se odloci ukrepati. Njena pot se nato pred slovensko-hrvasko mejo usodno preplete z zivljenji skupine beguncev. Vse to se dogaja leta 2015, ko se je prihodnost stevilnih ljudi, podobno kot Larina nevarno zamajala. Nic bat, Lara! je zgodba o ujetosti, begu in iskanju resitve. Pa tudi zgodba o mladosti, upanju in novih priloznostih, zgodba, ki nam jo Lara pripoveduje iskreno, bistroumno, tudi humorno in venomer tenkocutno.

Bobrcek Tonci iz Gozdne vasi ima najraje vecerni caj na verandi kocice ob jezeru skupaj s svojim najboljsim prijateljem kosom Rumenkom. Ko ob koncu dneva razmisljata, kaj vse se je zgodilo prebivalcem Gozdne vasi in kako so lahko srecni, da imajo drug drugega. Spomladi medved Misko zboli, vsi ga jezijo z nasveti, on pa zeli le ribariti. To ima najraje na svetu. Babica Zajcica si je poskodovala tacko, njena hiska je v slabem stanju, prepira se s hcerko, ker noce ziveti pri njej, saj, pssst, ji nagaja spomin. Jeseni pticke Gozdne vasi napadejo nove, prebrisane bolhice in doktorja Cuka cakajo neprespane noci, polne skrbi. Polhek Bobi je v naslednji zimi zalosten, ker njegov oce prepogosto zahaja h gospodu Lisjaku, od koder pride zelo cuden ... A gozdne junake caka poseben bozicni vecer, ki si ga pricarajo s sloznostjo, toploto in dobrosrcnostjo. V zivalicah, ki jih je mojstrsko upodobila Polona Kosec, prepoznamo cloveske lastnosti, njihove tegobe so tegobe, ki jih dozivljamo in poznamo ljudje. Morda bomo skozi njihovo dozivljanje lazje nasli tudi odgovore zase.

Ko mladost postane tarca. Marko Magdic, sedemnajstletni dijak iz akademske druzine, se preseli na Dunaj, da bi nasel sebe. Namesto svobode ga tam cakajo novi izzivi, ki pripeljejo do tragedije ... Roman Brez obraza je vec kot kriminalka. Je srhljiva psiholoska drama, ki razkriva, kako globoko lahko sezejo lovke digitalnih skupin, ki izkoriscajo ranljivost mladih. Ko se kriminalistka Lila Kory in inspektor Anton Ludowich poglobita v primer, odkrijeta mrezo manipulacije, spletnih identitet in smrti, ki niso nakljucje. Brez obraza je roman, ki ne daje odgovorov, ampak postavlja vprasanja. Roman Brez obraza temelji na pretresljivi, zal resnicni druzinski zgodbi. Avtorica se jo je odlocila zapisati v literarni obliki potem, ko je cas vsaj povrsinsko prekril rane. Brazgotine bodo ostale za vselej. Pripoved beremo kot najtemacnejso kriminalko, zmajujemo z glavo in si dopovedujemo, da to ne more biti res! Na zalost je. In kljub digitalnemu napredku nimamo gumba, ki bi zavrtel dogajanje nazaj. In nimamo popravnega izpita. Imamo samo najiskrenejso pripoved, ki nam je v opomin, opozorilo, svarilo ... Nikogar ni mogoce obvarovati pred pastmi zivljenja. Morda je to najkrutejse spoznanje za tiste, ki posiljajo na pot zivljenjske pustolovscine novo generacijo. Sposobnost, da te nevarnosti spoznamo in obvladamo, se razvija kot dozorevanje - pocasi. A z vsakim novim tehnoloskim dosezkom clovestva je izziv vecji. Modrost, ki jo prinasajo leta, namrec vedno hiti za spoznanim. In vedno je v zamudi.

Na zacetku sveta je bila Enost. Bitja se nismo locila. Zivali, ljudje, rastline, celo kamni in prst in veter. Ni bilo narave in njenih delov. Bila je Enost. Kekec, Mojca in Rozle se znajdejo v svetu, v katerem se resnicnost prepleta z legendami. V iskanju izgubljene knjige, ki varuje ravnotezje med naravo in ljudmi, se podajo na pot, ki jih vodi preko zasnezenih polic, skrivnih svetisc in srecanj z bitji, ki jih ne najdes v vsakdanjih zgodbah. Zlatorog, divji moz Bedanec, vesc Kosabrin - vsak izmed njih nosi del skrivnosti, ki jo morajo otroci razvozlati. A pot ni lahka. Zlo ima obraz cloveka, pogum pa se rojeva tam, kjer se zdi, da je vse izgubljeno.

Poldi (pardon: Leopold!) je kosmati stirinozni poglavar druzine Kovac. Ta sicer steje pet dvonoznih, nekoliko manj kosmatih clanov. Najtesnejsi zaveznik macjega vojvode je osnovnosolec Jakob. Pogumno se spopadata z raznovrstnimi izzivi, ki pretresajo zivljenje Kovacevih in predstavljajo zajeten zalogaj za visoko obcutljiva macja cutila. Jima bo naposled uspelo razresiti zaplet v zvezi z omo? Napeta, slikovita, duhovita in ganljiva macja pripoved, ki postreze tudi s kopico macjih modrosti in se tako mimogrede prelevi v cisto pravi macji prirocnik. Vabljeni v macji svet, ne bo vam zal. Mijav!

Macja zgodba V svoji tretji knjigi nam potujoca knjiznicarka Ksenija ponuja ljubezensko, dramaticno in nenazadnje se detektivsko zgodbo. Ljubezenska ze v startu zato, ker iz vsake strani veje Ksenijina ljubezen do zivali, predvsem pa zato, ker je Kimi, obsojen na smrt, skozi ljubece roke Rade in Tadeja (ter se nekaj veterinarjev vmes) prisel do Ksenije in Jerneja. Detektivska zato, ker je zaradi Kimija kar nekaj dni Maribor zadrzeval dih, ali se bo zgodba s skrivnostnim izginotjem srecno koncala. Dodatna drama, ki se zgodi Kseniji, predvsem pa Kimiju, se imenuje Puma ... Knjiga se bo se posebej dotaknila vseh macjeljubcev, saj bodo v njej nasli neverjetne podobnosti s svojo macko oziroma mackami. Od prav posebne ljubezni, ki ti jo podarijo, do (intenzivnega) preurejanja premicne stanovanjske opreme in odstranjevanja neokusnih tapet. Ima pa zgodba se eno plat, ki je na koncu nikakor ne smemo pozabiti in ki daje knjigi se posebno vrednost. To je zgodba o tem, da se ne bi nikoli smeli obrniti vstran, ko srecamo zapusceno, trpeco ali zavrzeno muco. Za to pa je potrebno veliko clovesko srce. In tem, ki imajo veliko srce za dlakave, brkate in mijavkajoce carje in carice, je ta knjiga namenjena.

Dr. James Hollis, certificirani psihoterapevt po metodi C. G. Junga ter ustanovitelj in nekdanji predstojnik stevilnih izobrazevalnih in terapevtskih centrov v ZDA, se v knjigi Kriza srednih let loteva izzivov srednjih let, ki so, kot ugotavlja sam, kategorija sodobne (zahodne) druzbe. Kriza srednjih let po njegovih dognanjih ni toliko vezana na konkretno starost, ampak se njeni zametki pojavijo, ko clovek prvic trci ob (lastno) minljivost in upadanje mladostnih moci. Tako se lahko pojavi ze sredi dvajsetih ali sele v poznih petdesetih letih zivljenja. Soocen s prihajajoco koncnostjo in obremenjen z nerazresenimi kompleksi iz otroskega in mladostniskega obdobja zacne clovek v krizi srednjih let hlastati za obcutkom neusahljive zivljenjske energije, pri tem pa pogosto porusi, kar je gradil desetletja: odnose, kariero, celo lastno fizicno in/ali dusevno zdravje. James Hollis se izzivov v srednjih letih loteva na poglobljen, a sproscen, velikokrat duhovit, predvsem pa sleherniku domac nacin. Jungova teoretska izhodisca pogosto poudarja in ilustrira z zivimi primeri iz lastne psihoterapevtske prakse in svetovne literature, katere velik ljubitelj in poznavalec je. Kriza srednjih let je tako obvezno branje za vsakega cloveka danasnjega casa, ki hrepeni po smislu in bolj izpolnjenem zivljenju v odrasli in starostni dobi.

Detektiva Izak in Gal, ki smo ju spoznali ze v knjigi Mama ne sme izvedeti, zdolgocaseno resujeta primere izgubljenih radirk in solskih copat. Zelita si prave, resne naloge, s katero bi proslavila Detektivsko agencijo Vohljac. Potem pa ju nekega dne soseda Rozi na sreco zadolzi, da poisceta njen kovcek, za katerim se je izgubila vsaka sled. So na delu res vesoljci? In ali bosta detektiva kos zahtevni nalogi? Prva knjiga v novi zbirki Detektivska agencija Vohljac priznane pisateljice Janje Vidmar. Napeto, zanimivo branje, polno nepredvidljivih zapletov. In humorja.

Peta knjiga iz serije Strogo zaupno z Brankom. Svet je cudovit in zanimiv kraj, to vemo. Ko po njem vandra Branko Gradisnik, pa se nam to dejstvo vsakic znova razkrije na nek nov in nepricakovan nacin. Tudi tokrat ni nic drugace - Brankova noga stopi na Kubo, otok glasbe in plesa ter dezelo izjemne lepote in neslutenega stevila olimpijskih prvakov. Gradisnik vse to preplete in pregnete s konkretno dozo spoznanj s podrocja ketoze, zivljenjske analitike ter flirtologije in nam svojo Kubo servira kot vrhunsko potopisno jed, zacinjeno z brezstevilnimi zgodbami. No, glede slednjih pa je tokrat le nekaj drugace: Branko na Kubi sreca nekoga, ki mu je v starodavni umetnosti pripovedovanja in napletanja storij (skoraj?) enak. Nauk, ki ga lahko potegnemo iz tega? Vcasih moras na drug konec sveta, da bi srecal res zgovornega Stajerca. Spoznajte torej Kubo à la Branko Gradisnik in Deni Hedzet.

Upokojeni policijski inspektor Martin Vrenko se v zdraviliscu, kjer okreva po poskodbi, ki jo je staknil v Vodnjakih, znajde v pisani druzbi. Tu so eden najbogatejsih Slovencev, ostareli opravljivki, ki vtikata nosova, kamor bi bilo najmanj potrebno, jezikavi obrtnik z druzino, v kateri vladajo nenavadni odnosi. Eden od njih se ne bo vrnil domov. Truplo v toplicah je vselej neprijetna situacija za vse vpletene, zato je najbolje, ce smrt ne deluje sumljivo. Toda Vrenku njegov obcutek ne da miru. Bivanje v zdraviliscu se iz rutinske rehabilitacija prelevi v svojevrsten sudoku - igro nestetih kombinacij, med katerimi se vsaka naslednja zdi manj verjetna od prejsnje. Ali pac? Gostje, osebje, duhovi iz preteklosti ... detektivski um ne pozabi nikogar. Ali, kot v romanu Vrenko pojasni zeni Mojci: "Smrt je preresna zadeva, da bi je ne imeli pod nadzorom."

»Bil je dan, ki si ga vpijal s srcem,« ko Leopold Teofit vstopi na vlak, ki naj bi ga pripeljal do zlatega zrna njegovega najglobljega hrepenenja. Pot ga pelje iz italijanskega velemesta po slikoviti pokrajini vse do pristaniskega kraja, kjer naj bi ga cakala Irma, ocarljiva neznanka, s katero si je zadnjih nekaj mesecev strastno dopisoval. Ob prihodu se namesti v udobnem hotelu in v pricakovanju velikega srecanja prezivi nekaj ur pod blagodejnim mediteranskim soncem. V tem kratkem razponu, ki predstavlja celoten dogajalni cas romana, pa se pripoved razsiri v nadvse raznolike smeri. Za Teofita sprehod po mestu in okolici postane marsikaj: priloznost za razresevanje odnosa z ocetom; nezna reminiscenca na odnos z zeno Nevio, njuno veliko ljubezen in preizkusnjo neozdravljive bolezni; predvsem pa se med lezernim sprehajanjem prebuja hrepenenja po vsem, kar se ima po srecanju s skrivnostno zensko se zgoditi. Pripovedi dajeta saljivo noto Teofitov plisasti spremljevalec Ronci in policijski inspektor, ki tik pred upokojitvijo dozivi vrhunec svoje policijske kariere. Vesce izpisana zgodba, polna ocarljivih liricnih utrinkov, nas bo drzala v primezu vse do dramaticne razresitve, ko se Teofit zave iluzije, ki je krojila njegov svet, a ki mu je v nekem trenutku tudi pomagala, da se je osvobodil spon zalovanja in naredil korak naprej.

In tako Zoja pristane v bendu. Se sama ne ve, kako se je znasla v tej zgodbi, morda je stvar usode, posledica dejstva, da je bil tudi njen Foter svojcas clan relativno uspesne glasbene skupine in da je tudi Zoja talentirana glasbenica, ki pa o glasbi (se) ni razmisljala kot o poklicu. Sicer pa, ali je v Sloveniji z glasbo sploh mogoce preziveti? Je bend lahko poklic? In ce to postane - koliko prepricanj mora mlada ustvarjalka zatajiti, koliko kompromisov mora sprejeti? Vprasanja zvenijo drugace, ce jih izrekas ob bogato oblozeni mizi ali v zanemarjenem kletnem stanovanju. Naslov Benda, prvega romana Bostjana Narata, ne bi mogel biti bolj ekspliciten in hkrati bolj varljiv: to je zgodba o snovanju benda, hkrati pa tudi pripoved o iskanju poti med delom in sanjami, med preziveti in zaziveti, med kompromisi in principi, pa tudi med generacijo, ki se je vdala v usodo (pa se je res?) in tisto, ki se mora sele prebiti do svojega zavetja (pa ji bo uspelo?). Mogoce pa ideja juznega otoka ni samo metafora.

Betonski labirint je labirint blokov, betonskih igrisc, kleti in drugih skrivalisc. Ko se vanj priselita Jan in Tiana, brat in sestra, se takoj spoprijateljita z Ano in Tinetom. Stirje prijatelji uzivajo v otroskih igrah v Trdnjavi sredi gozda, ki ga tezave in stiske iz labirinta ne dosezejo. Dokler ne postanejo tako velike, da jih locijo. Mladinski roman postavlja v ospredje odrascanje cetverice vse do najstnistva, ko glavni liki iscejo svoje mesto v svetu. Vsak od njih se ob tem sooca s tezavami, izgubami, bolecino, a tudi spoznanjem, da se je za pravo prijateljstvo treba potruditi. Nika Matanovi´c je avtorica mladinskega romana Razred, ki je bil delezen velike pozornosti. Knjigo je napisala pri stirinajstih letih in z njo pozela veliko zanimanja med ciljnim bralstvom, strokovnjaki in starsi. Avtoricin slog je avtenticen, ima izjemen obcutek za pripovedovanje in vanj vtke obilo humorja. Nika Matanovi´c je studentka na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Ceprav je srednji vek pogosto zavit v tancico skrivnosti, se zgodovinarji strinjajo, da Vikingi v 9. stoletju niso zgolj napadali in plenili obalnih mest med severno Afriko in Italijo, ampak so v Sredozemlju tudi trgovali in se kasneje tam celo naselili. Vsi poznamo njihov pogum v boju z mitoloskimi bitji in njihovo globoko predanost mnogoterim bogovom v Asgardu, ki z Odinom, Thorom, Frejo in Lokijem na celu krojijo usode tako posameznikov kot celih narodov. Roman Juzni Viking preplete zgodovinsko resnicnost in skandinavsko mitologijo v fantasticno sago, v kateri se z Bjornom Zeleznobokim spopademo s cloveskimi in nadnaravnimi nasprotniki in se poigramo z mislijo: kaj pa, ce se Vikingi niso ustavili le na jugu Italije. Kaj, ce jih je poklical severni Jadran, kaj, ce jih je v svoje narocje zvabila triglava gora?

Na zacetku romana srecamo Lucio, uspesno tolmacko, na letaliscu v Zürichu, od koder skusa s komaj nekajmesecno hcerko odpotovati v Ljubljano. Kako se je znasla tu, pred cim bezi, ji bo uspelo prispeti do zacrtanega cilja? Iz te razpoke sredi na videz povsem obicajnega zivljenja Miriam Drev zasnuje razplasteno pripoved, ki nas bo drzala v napetosti vse do konca romana. V njenem srediscu je mlada zenska, hci Slovenke in Libanonca, ki se je zaradi drzavljanske vojne v rojstnem Bejrutu enajstletna preselila v Ljubljano, od tam pa so jo karierne ambicije in mladostna radovednost gnale se v druga evropska mesta. Kljub nezaceljeni travmi iz otrostva, ki se sem pa tja oglasi sredi tihote noci, je Lucia igriva in uresnicena osebnost - vse dokler ne spozna Aleca. Strast in custvena pripadnost se zacneta v njunem odnosu postopoma in komaj opazno umikati strahu in podrejenosti, ki se prihulita v vse koticke Luciine psihe. Alecovi manipulativni, hladnokrvni in brezobzirni prijemi sprozijo postopno razosebljenje, ki ga lahko prekineta samo vitalna sila zivljenja in sposobnost prepoznavanja tistih razdiralnih mehanizmov, ki osvobojeni teze socutja in eticnega vedenja za seboj puscajo rusevine. Z veliko mero psiholoske pronicljivosti, gibkim jezikom in jasno dramatursko zasnovo nas Miriam Drev popelje na vznemirljivo potovanje po prostoru in v casu, ki pa je vseskozi predvsem potovanje vase, v tiste skrite koticke, ki zatemnjeni cakajo, da jih razsvetlimo.

Ko iz porodne sobe urgentno odnesejo enega od trojckov in ga cez nekaj casa navidez popolnoma zdravega vrnejo materi in ocetu, se zgodi metuljev ucinek, ki pozene v tek monumentalno sodobno druzinsko sago Amande Svensson. Kaj ima nevroznanstveni institut v Londonu skupnega s cermi na Velikonocnem otoku? Kaj oko v pavovem peresu s fotografijo Francesce Woodman? Kaj modra barva z izgubljenim globinskim vidom? In kako vse to povezujejo skrzati? V mojstrsko stkani pripovedi o nenavadni svedski druzini, ki se pred nasimi ocmi kot sestavljanka zlaga koscek za kosckom, nas avtorica zaslepi. Ko se nam oci nekoliko privadijo, nas zaslepi se enkrat in se enkrat. In ko na koncu iz rokava potegne zadnjega aduta, nas, prepricane, da smo koncno povezali vse niti, pusti odprtih ust. Ves cas pa nam odkriva nove svetove in nas ob tem neizrekljivo zabava.

Mracna zgodba, v kateri se prepletajo skrivnosti, korupcija in smrtonosne ambicije. Ko nenadoma izgine bancna usluzbenka Vera Cuk, se sprozi veriga dogodkov, ki razkrivajo globino gospodarskega kriminala in osebnih tragedij. Kriminalisti z Lenko Meglic na celu se znajdejo v labirintu lazi in manipulacij, kjer vsaka sled vodi do novih ugank. Medtem ko poskusajo osvetliti skrivnostno izginotje, odkrivajo tudi resnico o financnih mahinacijah mestnih veljakov, ki se za neposlusne lahko koncajo tudi s smrtjo Starosta slovenske kriminalke razkriva temacno plat cloveske narave in zapletene mreze korupcije, ki vodijo do nepricakovanih koncnih obratov.

Zbrani zapisi so po avtorjevih besedah zaceli nastajati kot neke vrste ventil, psihoterapevt, navidezni prijatelj, analgetik, mehka, vcasih tudi nekoliko trsa droga in se kaj, kar je potreboval v obdobju, ki se je, prerosko in simbolicno, pricelo na petek, 13. marca 2020. Kasneje se je odlocil, da jih pripravi za knjizno izdajo. Zlozil jih je po vrsti, kronolosko, opremil z datumi in se odlocil, da bo pisanje zakljucil na dan volitev, ki naj bi tako kot petek, 13., zacetek, simbolicno oznacevale konec tega obdobja. Obdobja, ki mu je, navdihnjen z besedami Igorja E. Berganta, nadel ime kurzschluss obdobje.

V osrednji pripovedi romana Listici srecamo pesnika, pisatelja in urednika Alberta, ki se leta 1967 s svezim prevodom Calvinovega romana odpravi iz Ljubljane v Trst. Tam naj bi v dialogu s slavnim pisateljem razresil nekaj prevajalskih zadreg. Obisk mesta pa odlocno preraste poskus razresitve nejasnosti v nekem besedilu in se spremeni v obracun z lastno preteklostjo pa tudi s polpreteklo zgodovino obcutljivega obmorskega zaledja.

Roman o mladem dekletu iz New Yorka, ki skusa ubezati zivljenjskim tezavam s pomocjo dolgotrajne hibernacije. Pri tem se zatece k najslabsi mozni psihiatrinji in k obilici eksperimentalnih zdravil na recept. Med njimi je mnogo izmisljenih. Pise se leto 2000. Glavna junakinja - skozi ves roman ne izvemo, kako ji je ime - bi morala biti srecna. Je mlada, lepa, vitka, nedavno je na Univerzi v Columbiji diplomirala iz umetnostne zgodovine, ima lagodno sluzbo v privatni galeriji, z dediscino si je med drugim kupila stanovanje v imenitni stanovanjski cetrti na Manhattnu. Denarja ima dovolj za lagodno zivljenje. Kljub vsemu temu je v njenem srcu velika praznina. Je kriva za to smrt obeh starsev? Ali njihova odtujenost nasploh? Zanicljivo ravnanje njenega fanta Trevorja z Wall Streeta? Zlagan, nepristen odnos s prijateljico Revo, poln zavisti in medsebojnega prezira? Ali gre za vseprisotno odtujenost aktualnega zivljenja nasploh? Ottessa Moshfegh, ena najprepricljivejsih protagonistk sodobne knjizevnosti, bralcu na prepricljiv nacin predstavi prisotnost in celo nujnost te obcasne odtujitve. Roman zdruzuje neznost in crni humor, neusmiljenost in socutje in predstavlja izjemno delo v moderni literaturi.

V tretjem delu tetralogije se dr. Potocnik poglablja v zgodovino odnosov med krscanstvom in islamom in izpostavlja vlogo islama pri prenosu znanstvenih in kulturnih dognanj anticnega sveta. Dr. Dragan Potocnik je z Orientom in islamom tesno povezan ze vrsto let. Raznolike predstave in podobe orientalskih dezel je spoznaval na stevilnih poteh, ki jih spretno preoblikuje v zgodbe, v katere je ujet izgubljeni cas tega dela sveta. Predava zgodovino kot izredni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Mariboru, vendar osebne izkusnje in znanost zmeraj raje nabira v zivo. Obsezna snov v znanstveni monografiji Predstave in podobe o islamu in Orientu bo predstavljena v stirih knjigah: - Zgodovinski pregled islamske civilizacije - Umetnost in znanost islamskega sveta - Zahod in islamski svet - Odgovori na izzive islama. Namen tetralogije je predvsem prispevati k boljsemu poznavanju Islama, s katerim je se vedno (ali celo vse bolj) povezana velika mera strahu in nezaupanja, ki temelji v neznanju. Druga od stirih knjig o Orientu prinasa predstavitev islamske umetnosti, arhitekture, knjizevnosti in znanosti v njeni zlati dobi, ki je trajala vec kot tisoc let - od 7. do srede 18. stoletja - in je zajela obsezno obmocje od Spanije do Kitajske. "Islam je v vseh pogledih mnogo blizji judovsko-krscanski tradiciji kot katerikoli drugi religiji. Lahko bi celo rekli, da judovstvo, krscanstvo in islam predstavljajo razlicice ene in iste religijske tradicije. Tako krscanstvo kot islam sta v osnovi naslednika judovske postave in tudi grske filozofije in znanosti."

Zgodba o velikem in nepozabnem dramskem igralcu. PRVO POGLAVJE, Mladost in prvi igralski zacetki, opisuje Severjevo solanje v Ljubljani in Mariboru ter njegove igralske zacetke do angazmaja v Drami. DRUGO POGLAVJE, Severjeva igralska pot, opisuje njegovo delovanje v Drami in njegovo delovanje po odhodu iz Drame do konca leta 1970. Ob menjavi ravnateljev Drame leta 1961 je intermezzo, v katerem so na preprost nacin opisane velike spremembe v poustvarjalni umetnosti po koncu 2. svetovne vojne, ki pa so se le pocasi uveljavljale v Jugoslaviji in Sloveniji. Nato sledi opis Stihovega obdobja v Drami in Severjev izstop iz ansambla Drame. Temu sledi opis dogodkov v letu 1970, ki se konca s Severjevo smrtjo. Poglavje zakljuci tabelaricni pregled vseh Severjevih vlog z datumi premier, gledalisc in reziserjev, s katerimi je sodeloval. Dodan je se pregled njegovih rezij in scenografij. TRETJE POGLAVJE se zacne s podpoglavjem Sever v Mariboru. Temu sledi del, posvecen pomembnim Severjevim igralskim kolegom, upravnikom in reziserjem. Nekateri so tudi na kratko predstavljeni. Nekateri opisi so dopolnjeni s kratkimi spomini na kolega in profesorja Staneta Severja. CETRTO POGLAVJE predstavlja Severja na radiu, televiziji in v filmu. DODATEK prinasa seznam kratic, seznam vsebin, ki so na voljo na spletnem naslovu www.hramkulture.si/StaneSever, in navedba virov, uporabljenih v tekstu. Besedilo je opremljeno z bogatim naborom slikovnega gradiva.

Razumem (kar ni zares ustrezna beseda), kar pises o smrti. Da se je ne bojis, da se je bojis, da si kak trenutek skoraj nestrpna ... Vsi se v tem loncu pocasi kuhamo. Morda je pesem edini nacin, na katerega se sploh dá govoriti o smrti. Hvala, da govoris. Da odpiras skupni prostor za to, kar mora izpeljati vsak sam. Da pripeljes ta zadnji, a nepremagljivi regulator nazaj v zivljenje, v zavedanje. Alenka Planinsic Pesniska zbirka Vnazaj Barbare Korun je knjiga o zalovanju. Je poskus soocanja z osebno in tudi sirso druzbeno izgubo in premislek o pomenu jezika in pesnjenja v mejnih trenutkih, ki se izmikajo ustaljenim registrom, tudi pesniskim. »To ni pesem,« pravi, ko izrisuje obliko nica. In v resnici ni, vsaj ne taka, kakrsne je vajena, saj gre za konec neke poetike, vsaj toliko kot nekdanje identitete. Jezik se pripovedovalki naenkrat kaze, kot bi bil strt in odsekan, nemocen. Pravi: »ne zmorem / tega sem se najbolj / bala / z ogromnimi crkami / necitljivimi / s svincnikom cez papir / komaj nekaj / besed na stran / neoblikovanih«. In vendar »vseeno pise«: teh nekaj besed iz strahu in navade, edinih mejnikov pretekle osebe. Iz spremne besede: Iva Jevti´c

Predstavljajte si, da bi se v vasi glavi dogajal pravi pravcati cunami. V Danovi je ze tako: V cunamiju sem namrec vsak dan. Od trenutka, ko zjutraj odprem oci, do vecera, ko jih zaprem. In ce imam smolo, me cunamiji preganjajo se ponoci. Dan ima motnjo avtisticnega spektra in se vsak dan srecuje z novimi tezavami. V domaci kleti z igralnimi kompleti Playmobila zgradi dva svetova: Vadbeni svet, v katerem posnema in vadi situacije iz resnicnega sveta, ter Cudezni svet, v katerem isce odgovore na vprasanja o zivljenju, tako da si izmisljuje zgodbe. A na sreco so tukaj se pisatelj (ki je tudi Danov ucitelj), njegovi prijatelji, sestra in mama ter prav posebno dekle Norah, ki mu pomagajo skozi viharne cunamije v njegovi glavi. Ta posebna knjiga bo bralcem priblizala Danovo misljenje in dozivljanje. Namenjena je vsem, ki si zastavljajo cisto zivljenjska vprasanja.

V poznem poletju je presunljiv roman o nedolznosti, otroski igrivosti, druzinski ljubezni in zivljenju v majhni bosanski vasici, ki jo pretrga krik vojne. Ivanin svet ostane ujet v casu, a tudi iz onostranstva odzvanja Ivanin glas, ki se spominja zadnjega poletja in njej ljubih ljudi. Roman Magdalene Blazevi´c prikazuje vojno kot dejanje absolutnega zla in dokoncnega unicenja. Odlikuje ga izpiljen slog, liricen jezik, pogosto zreduciran le na nekaj besed, na ne povsem dokoncane povedi, ki so le se simbol vec za prezgodaj prekinjeno zivljenje.

Nadaljevanje pripovedi o skupini fantov, o hokejski ekipi, ponuja vpogled v glave mladih sportnikov. Ponovno so postavljeni pred izziv, a tokrat so njihov najvecji nasprotnik prav oni sami. Ovire, ki nastajajo v mladih glavah, se poveca tudi kruta narava. Ko na vrhu Pece nenadoma zarohni neurje, bodo fantje morali ponovno dokazati, da so prava hokejska banda.

Jeseni leta 1994 je slovenski par s triletno hcerko obiskal prijatelje na Svedskem. Moz in zena sta izkoristila priloznost, hcer sta pustila v skrbnem varstvu druzine v Stockholmu in skocila na vikend izlet v Talin. V Stockholm sta se vracala s trajektom Estonia. A zgodil se je brodolom in oba sta za zmeraj izginila v mrzlem Baltskem morju. Malo Ivo je posvojila svedska druzina. Trideset let kasneje Iva se vedno cuti povezanost s Slovenijo, zato se skupaj z mozem odlocita za obnovo hise starsev v Vodnjakih. Ob obnovi pri popravilu vodovoda na dvoriscu naletijo na truplo. Staro je vsaj trideset let, zato kriminalisti ne gojijo dosti upanja, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Zato pa najdba pritegne upokojenega kriminalista Martina Vrenka. Vrenko kmalu ugotovi, da je bilo truplo zakopano v dneh slovenske osamosvojitvene vojne in da gre za podoficirja takratne jugoslovanske vojske, zal pa tudi to, da ga DNK povezuje z Ivo. V Vodnjake pride brat umrlega, profesor iz Crne gore, ki pride po posmrtne ostanke in hoce videti, kje je umrl. Nato pretekli dogodki dohitijo sedanjost, v vasi se zgodi umor. Sprozi se uradna preiskava, Martin Vrenko pa tudi ni dalec stran. Odkritja so vedno bolj nenavadna. Ali je mogoce, da so na umor vplivali dogodki izpred tridesetih let? Je umor povezan z osamosvojitveno vojno ali celo z brodolomom Estonie? Ali pa prihaja zlo od kod drugod? Ko potem izgine eden od osumljenih, Ivin zakon pa je na vedno vecji preizkusnji, je cas, da Martin Vrenko skusa stvari postaviti na svoje mesto.

Sozitje med kulturami: poti do medkulturnega dialoga V izdajamo v casu, ko se na evropskih tleh soocamo z vojno, na ameriskih pa se ponovno kazejo veliki pretresi in delitve, ki izhajajo iz nikoli dokoncno zaceljenih ran in se vedno obstojecih delitev po rasnih locnicah. Interdisciplinarna znanstvena monografija Sozitje med kulturami predstavlja pomemben in kontinuiran doprinos k raziskovanju na podrocju medkulturnih odnosov in medreligijskega dialoga. V tokratni peti izdaji so objavljeni izvirni znanstveni clanki s podrocja filozofije, sociologije, jezikoslovja, zgodovine, zenskih studij, migracij, medreligijskega dialoga in kljucno prispevajo k boljsemu razumevanju vecperspektivnosti in pluralizma v druzbi. Z monografijo znanost opominja javnost na kulturno, etnicno in religiozno raznovrstnost ter na pomen etike. Razumevanje le tega pa predstavlja osnovo za medreligijski in medkulturni dialog.

Intimen zapis iz zivljenja slovaske intelektualke in disidentke je roman v pismih o zenski v zrelih letih, ki predano in ljubece skrbi za moza po mozganski kapi. Moza, ki je nekoc predaval o slavnih filozofih, vse od Hegla do Foucaulta, zdaj pa ne zmore presteti prstov na eni roki. A Blazková te usode ne objokuje, tudi samopomilovanje ji je tuje, svojega ljubega neguje kot Pticka, Dusico, Otroka, nastopa kot njegova zascitnica pred krutim zunanjim svetom njunega skupnega doma v Kanadi, ki sta si ga morala ustvariti dalec stran od rodne Bratislave. Skozi pisma, ki jih posilja prijateljici Evi, se potopimo v pripoved o nekem resnicnem zivljenju, polnem prevratov in tezkih trenutkov, pa tudi neskoncne lepote, humorja in volje do novih happyendov. Iz besedila: Napolnila sem cajnik z vodo in ker me je tista jezi baba resnicno razkurila, sem si rekla, da se bom, njej navkljub, veselila. In sem se: prvic, da sploh imam cajnik, celo kuhalnik; drugic, da nama voda bogato priteka direktno iz pipe in je dobra tudi za pitje (ceprav veliko ljudi za vsak slucaj kupuje izvirsko vodo); tretjic, da bova pila caj v najinem dragem Guelphiju, ki sicer ne lezi ob Donavi, pa niti v Ruandi ali Somaliji, niti v Ugandi ne. Vse to je po moje dovolj velika sreca, dokaj sprejemljiv happyend; toliko bolj dragocen, da se z njim, morebiti, tisto zadnje poglavje zaenkrat se ne konca. Zivimo, Evi, zivimo! Iz spremne besede Jane Cvikove Ko zenska pise zenski: Bolezen in smrt bliznjega cloveka boli, jezi, utruja, omogoca spravo, priklice spomine. Spreminja utecene nianse odnosov, sprevraca vloge in stalisca. Uci nas strahospostovanja pred minljivostjo spomina, intelekta, polozaja. Vendar nas uci tudi to, koliko tega prenese krhka nit razmerja. Jaroslava Blazková pise. Pise pisma, pise zgodbe. Tokrat pise brez zascitne mrene konfabulacije. Pise svojo osebno zgodbo. V klasicni literarni obliki »romana v pismih« nam omogoca vpogled v svoje zivljenje. Nismo vec samo bralci in bralke; med branjem knjige postajamo prijatelji, prijateljice. Ponuja nam odlomke svojega zivljenja in nas fascinira z neumorno naklonjenostjo do zivljenja v vseh njegovih navadnih in nenavadnih oblikah. V njenem podajanju je celo najbolj obicajen dan vreden podozivljanja, vsak end dobi se eno priloznost, da postane happyend, h kateremu spadajo tudi humor, poln ljubezni, zacinjena ironija ter topla slikovitost. [...]

»K si pod vplivom mamil, takrt mas vse rd. Men je blo vedn najpomembnejs, da sm mela vse rada in da so mel vsi mene. Mislm, da je blo to taglaun, iskala sm to, da bi mene mel radi. Noro sm pogresala ljubezn do sebe. Nikol je nism mela dovolj. Pod drogo sm mislna, da sm to nasla.« Roman Jurija Popova razkriva pretresljivo, resnicno pricevanje Nike, nekdanje odvisnice od heroina. Necenzurirana pricevanja, zapisana v slengu, nagovarjajo s temno realnostjo sveta mamilske zasvojenosti in prostitucije. Knjiga je nastajala v obdobju tridesetih let in tudi zasnovana je v dveh casovno locenih obdobjih, v katerih so zivo opisane razlicne faze v zivljenju Nike, s poudarkom na psihicnem svetu pricevalke in komentarji avtorja. Ta izjemno lucidno prikaze sirso sliko problematike in hkrati opozarja na detajle in telesno govorico pricevalke, kar delu dodaja svojevrstno zivost. Avtorjevo novinarsko ozadje poudarja zanimanje za zivljenje na robu, kjer se srecuje z razlicnimi oblikami trpljenja. Jaz, dzankica ustvarja pronicljiv prikaz Nikine izkusnje, spodbujajoc bralce k razmisleku o raznolikosti zivljenjskih poti in temnih plateh mamilske zasvojenosti.

Enajsta, pregledana in dopolnjena izdaja, popestrena z drobnimi zanimivostmi iz maestrovega poklicnega in zasebnega zivljenja, vkljucno z novimi fotografijami. Kot vselej pa - namenjena vsem, ki prisegajo na enostavno, hitro in prakticno kuhanje. Povecan format. Tudi pri novi izdaji smo skusali cim bolj obdrzati Ivacicev nacin pisanja. Posvecamo jo nedavni 100. obletnici maestrovega rojstva in se ob tej priloznosti zahvaljujemo njegovemu sinu, Petru Ivacicu, za zaupanje in prizadevno sodelovanje. Izlocili ali spremenili smo samo tiste dele, ki resnicno niso vec sodili v danasnji cas. Ko je bila knjiga pisana, se ni bilo veliko hladilnikov, razlicnih gospodinjskih aparatov, strojckov in pripomockov, vnaprej pripravljene hrane ipd. Ponekod je pridih casa se ostal, ker bi s prevelikimi spremembami zabrisali avtorjevi sporocilnost in avtenticnost. Zato smo tudi obdrzali nekaj tabel na zacetku knjige. Za bralce bo verjetno posebej zanimiv zakljucni zapis z naslovom Ce gremo v goste ..., ki zgovorno prica o Ivacicevi pronicljivosti in skrbi za kulturo obnasanja, po drugi strani pa s svojimi hudomusnimi podtoni izvabi prisrcen nasmeh. Kakor koli - Ivaciceva Kuharska knjiga je ponovno pred nami! Polepsana in popestrena z drobnimi zanimivostmi iz maestrovega poklicnega in zasebnega zivljenja. Kot vselej pa - namenjena vsem, ki prisegajo na enostavno, hitro in prakticno kuhanje!

Knjiga je posrecena zmes vec zanrov. Prevladujejo avtobiografski spomini na »iniciacijo« - obdobje sluzenja vojaskega roka v JNA. Ti predstavljajo mozaik drobnih pripovedi, v srediscu katerih je vsakic druga realna oseba, ki se v romanu spremeni v ze skoraj karikiran lik. Nezno je vpeta refleksija zivljenja kot celote, zacinjena z modrostmi odraslega cloveka. Vse skupaj pa je postavljeno v nekoliko nadrealisticen okvir, tako rekoc romaneskno zgodbo, katere nosilec je jugoslovanski podpolkovnik, kasneje general Ratko Mladi´c. Kot taka je izjemno izvirna in unikatna. Je nekaksen Samo-portret pripovedovalca in Samo-refleksija nekega obdobja, ki ju zaznamujejo se spretno prepletanje casov ter duhovit, socen, neposreden in sproscen jezik, ki nas mestoma nasmeje, mestoma pa poglobi tiste dele v nas, ki jih odkrivamo skozi pripoved. Prvotno namenjena sinu kot zapis ocetovih spominov na najbolj nepredvidljivo in intenzivno obdobje zivljenja, na katerega zre zdaj z zrele, reflektirane perspektive, je kot vsako odlicno delo prerasla svoj namen in postala nosilec obcih vprasanj in custvovanj. Postavlja pa nas tudi pred vprasanje o tem, kaj je bilo resnicno - kateri del smo samo odsanjali in katerega zares odziveli. O tem, kaj je sploh cas in kako se obnasa in kaj smo mi v njem in kje je meja med nami in svetom. Z veseljem jo bodo brali vsi tipi bralcev - tisti, ki so sami izkusili JNA, tisti, ki so custveno povezani z Jugoslavijo; pa tudi vsi tisti, ki jih zanima ta del zgodovine, in se vsi ostali, ki zgolj ljubijo dobro pripoved.