Zbrani zapisi so po avtorjevih besedah zaceli nastajati kot neke vrste ventil, psihoterapevt, navidezni prijatelj, analgetik, mehka, vcasih tudi nekoliko trsa droga in se kaj, kar je potreboval v obdobju, ki se je, prerosko in simbolicno, pricelo na petek, 13. marca 2020. Kasneje se je odlocil, da jih pripravi za knjizno izdajo. Zlozil jih je po vrsti, kronolosko, opremil z datumi in se odlocil, da bo pisanje zakljucil na dan volitev, ki naj bi tako kot petek, 13., zacetek, simbolicno oznacevale konec tega obdobja. Obdobja, ki mu je, navdihnjen z besedami Igorja E. Berganta, nadel ime kurzschluss obdobje.

V svoji tretji knjigi se Vid Kmetic spet vraca k svojim spominom na Maribor, razmisljanjem o najrazlicnejsih zivljenjskih temah in splosnemu modrovanju. Gre za raznolik in razgiban skupek besedil, napisan na sproscen, duhovit, a obenem pronicljiv nacin. Avtor nam ponudi manj znane ali pozabljene mestne zgodbe - pred nami tako slikovito zazivijo dogodki, osebe in mestne vedute. Po eni strani ob njih odkrivamo in podozivljamo preteklost, po drugi pa se soocimo z raznimi aktualnimi temami sodobnosti. Nekaj pa je seveda tudi klasicnega simfanja, jamranja in opozarjanja na najrazlicnejse odklonske pojave, ki jih zacuda nikoli ne zmanjka. Gre za svojstveno odstiranje tancic, nekaksno iskanje novih zornih kotov, iz katerih uzremo dolocene pojave v novi, drugacni podobi, vcasih celo v njihovem skritem bistvu, in si recemo: »To je to.«

Avtor se v pricujoci knjigi spominja svojega odrascanja v socialisticnem Mariboru v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. S tem, ko svoje spomine preliva na papir, v spominjanje dobesedno potisne se nas, bralce - toliko bolj, ce smo pripadniki njegove generacije in sopotniki v poznavanju istih prostorov. Njegova mariborska bivalisca v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, dvorisca, na katerih se je igral, igre, filmi, glasba, druzbe in subkulture, sosedje, sorodniki, prijatelji, sosolci in vsi drugi se ob branju ne kazejo le kot njegovi prostori in liki, ampak se naenkrat zacnejo spreminjati v nase spominske podobe. Prepoznavamo jih, zavemo se, da so nase izkusnje podobne, spomnimo se svojih lastnih likov, prostorov in dejanj.