Peta knjiga iz serije Strogo zaupno z Brankom. Svet je cudovit in zanimiv kraj, to vemo. Ko po njem vandra Branko Gradisnik, pa se nam to dejstvo vsakic znova razkrije na nek nov in nepricakovan nacin. Tudi tokrat ni nic drugace - Brankova noga stopi na Kubo, otok glasbe in plesa ter dezelo izjemne lepote in neslutenega stevila olimpijskih prvakov. Gradisnik vse to preplete in pregnete s konkretno dozo spoznanj s podrocja ketoze, zivljenjske analitike ter flirtologije in nam svojo Kubo servira kot vrhunsko potopisno jed, zacinjeno z brezstevilnimi zgodbami. No, glede slednjih pa je tokrat le nekaj drugace: Branko na Kubi sreca nekoga, ki mu je v starodavni umetnosti pripovedovanja in napletanja storij (skoraj?) enak. Nauk, ki ga lahko potegnemo iz tega? Vcasih moras na drug konec sveta, da bi srecal res zgovornega Stajerca. Spoznajte torej Kubo à la Branko Gradisnik in Deni Hedzet.

Branko Gradisnik, »doajen slovenske literature in nestor slovenske latrinologije«, v tokratnem potopisu po angleskem Lake Districtu uspesno kriza nebesko s pritlehnim. A kar je v knjigi nebeskega, ni njegovo. Nebeska je poezija, ki si jo izposoja in zastonj objavlja (v svojem prevodu), pritlehna je proza, ki je ne more povzdigniti niti prozac. Banalno komicni so opisi bega druzine Gradisnik iz Ljubljane, banalno tragicno pa tudi njihovo spoznanje, da se morajo ubadati z raznimi nadlogami celo v narodnem parku visoko na severu zelene Anglije! Pesmi je prispeval William Wordsworth, veliki romanticni pesnik Narave, rojenega na angleskem »Jezerskem«. Tokrat je peripetije druzine Gradisnik ilustriral Romeo Strakl , znameniti stripar, avtor treh stripovskih albumov (Tocno opolnoci in druge zgodbe, Drugi album in Prekletstvo tretjega albuma) .

Branko Gradisnik (1951) slovi kot pisec zanra »naredi-se-sam(a)« (Iskanje izgubljenega zdravja in Iskanje srecnega razmerja). V knjigi Kronika koker koronika, s katero od 26. februarja do 6. maja dnevnisko sledi kovidu-19, pa ti tematiki medsebojno oplaja. (Pomagajo tudi mnogi prijatelji, ki so nadvse zanimivi dopisovalci.) Prvi del knjige je predvsem manicna (a tudi humorna) upodobitev univerzalne ujetosti zdravstva, medijev, gospodarstva, oblasti in ljudstva v pandemijo, s poglavjem »Kaj zmore pes« (14. aprila) pa se avtor zacne prebijati iz kovidskega obroca na svobodo, kjer je mogoce dihati brez zunanjega in notranjega nagobcnika. Poslej ga ne iztiri nobena rec vec, celo rezultat obeh testov pri dr. Miroslavu Petrovcu ne - pogruntal je bil svoj recept za telo in za duso.

Gre za potoroman iz serije »Strogo zaupno z Brankom«, ki prinasa humorna, a esejisticno poglobljena esejisticna razmisljanja o dezelah, po katerih avtor popotuje, hkrati pa o temeljnih vprasanjih cloveka in njegove nravi. Njegovo pisanje sodi v polliterarni zanr potopisov, ki bi ga lahko okvalificirali kot hibridno literarno zvrst na meji leposlovja in novinarsko-dokumentarnega pisanja, v kateri avtor subjektivno prikazuje objektivno pot, na katero se je popotnik odpravil po lastni volji. Ta vsebuje nekaj stvarnih podatkov, vendar pa je njegovo bistvo prikaz soocanja popotnika in poti. Avtor mora biti hkrati potopisec in popotnik. Julij avgusta je zapis o potovanju v reziji agencije ShaPPa po Gruziji in Armeniji (Zakavkazju) leta 2016. Gre za t. i. konkretenisticni potopis, za katerega osnovo je Gradisnik vzel pesmi znamenitega armenskega pesnika Gevorga Emina (1918-1998). Potoroman nas popelje v bogato politicno in kulturno zgodovino teh prostorov ter ponuja stevilne razmisleke o cloveku v kolesju zgodovine, o cloveku popotniku, o sodobni podobi Zakavkazja, pa tudi o cisto vsakdanjih popotniskih tezavah in peripetijah, o dobrih plateh potovanja ter odnosih med ljudmi na poti. Gre za prvo knjigo v seriji, zato vsebuje samostojni uvod v kompletno predvideno serijo. Knjigo je ilustriral in oblikoval Ciril Horjak.

Prekaljena popotniska ekipa v sestavi treh druzinskih clanov in dveh psov se je tokrat podala na Korziko. Sklepni zapisnik Namibijske konference bi lahko strnili v parafrazo znamenitih verzov Ernsta Jandla - popotni cevlji in tacke Gradisnikov tokrat stopajo na Korziko, gigantsko skalo sredi Sredozemlja, na kateri je urejeno cestisce vecji izziv kot pozabljeno brezpotje. Otok, kjer je prasic sosed, sosed pa potencialna smrtna nevarnost. Dezelo nepopustljivih Korzov, kamor neodgovorni zahodnjaki vodijo svoje otroke, ki v zgledno urejenem Slovanu vidijo volkodlaka. Ce izrecemo prezveceno frazo o dezeli nasprotij, smo rekli premalo - Korzika je ena sama kontradikcija. Kdo bi bil potemtakem boljsi vodnik po njej, kot Branko Gradisnik? Vegetarijanka, pretezno vegetarijanec, veganka in mesojeda stirinozca. Zapisovalec popotnih dogodivscin si je za tokratno ctivo omislil Avrelijev dnevnik, ki se mu je ponujal v branje ze dobrih deset let. Seveda je bilo kar nekaj izzivov: prenocevanje v sotorih in dogodivscine, povezane s tem. Pa avtorjevo nenavadno razumevanje francoscine, puljenje dlak, korziska vendeta, merjasci, vratolomne voznje, obiski znamenitosti, ki se v resnici niso zgodili ... Vodnik, napisan v maniri duhovite antireklame, ki kar klice po branju. In seveda, potovanju.