Antologija, s pomenljivim naslovom Brez milosti, je izsla z zeljo prikazati raznolikost, pestrost in trdozivost enega bolj protejskih in eksperimentalnih proznih izrazov slovenske knjizevnosti. Vanjo so bile zato vkljucene tiste in tisti, ki se vedno pomembno sooblikujejo slovensko prozno pokrajino, ceprav se njihova ustvarjalnost ne omejuje (le) na kratko formo. Vkljucena so tudi besedila prvencev, predelane verzije ze objavljenih zgodb in celo kaksen se neobjavljen tekst. Prispevek izbranih ustvarjalk in ustvarjalcev k sodobni slovenski (kratki) prozi je nespregledljiv, gotovo pa bo potreba po vkljucevanju novih imen scasoma le se narascala - kakor je tudi prav. Pricujoca knjiga tako predstavlja vmesni clen v verigi, ki bo, tako je upati, se dolgo nadaljevala z zbiranjem dobrih zgodb. Zaloga je neizcrpna.

How does history, the stories of our ancestors, affect the future? Are we still aware of how absurd the present is as we watch the news and soppy films? The short story collection is a tight-knit whole, a mosaic of the best Vinko Mderndorfer can offer: the reader feels the thrum of blood in the veins of the heroes, the warmth, forgiveness, and subtle social criticism. It is a masterful omnibus about an individual dealing with the past as it drags him down, and the loneliness raising him up. Vinko Mderndorfer is a writer, dramatist, essayist, theatre, movie and television producer. His literary works have been translated into several foreign languages. He has received some of the most prestigious Slovene literary awards, including two for short stories: the upani Award for "Krog male smrti" (1994), and the Preeren Fund Award for "Nekatere ljubezni" (2000).

Gaj je poseben petnajstletnik. Ni nadarjen za telovadbo, rad bere knjige in se nikoli ni bil zaljubljen. Zivi v na videz srecni druzini. Le vcasih je malo zalosten. Da bi bolje razumel samega sebe in razvozlal vsaj kaksno skrivnost tega sveta, zacne pisati dnevnik. V njem ne manjka pubertetniskih nerodnosti, zabavnih polomij in razkrivanja skrivnosti, da postane dogajanje napeto kot v kaksni detektivki. Dnevnik postane Gajev pravi prijatelj, ki mu lahko pove, da je bil zrtev medvrstniskega nasilja, da so njegovi prijatelji zapleteni v prve ljubezenske kolobocije in da je njegova druzina drugacna. Lahko mu zaupa tudi neprijetne stvari. Pogumno vztraja pri iskanju resnice, cetudi se zaradi tega svet, ki je bil dotlej varen, podre. Kajti pri pisanju dnevnika je treba biti, kot pravi Gaj, zelo iskren, najbolj iskren.