Najprej je izginila lestev. Nato so pomrli golobi. Potem se je pojavil fond 47, kamor so se stekale devizne dajatve vseh republik nekdanje Jugoslavije. Cesa tako zagonetnega kriminalisticni inspektor Robert Obrh, stari znanec iz Cmrljevega zleba, v svoji ne prav dolgi in ne ravno blesteci karieri se ni videl. A to le zato, ker se nikoli prej ni srecal cloveka, kakrsen je »jugoslovanski Christiaan Barnard«: upokojenega srcnega kirurga dr. Vladimirja Baumgartna, ki je morda nekoc (morda pa tudi ne) zivljenje podaljsal samemu Titu. »Usabti« je izraz za drobno figurico, grobni pridatek iz casa starega egiptovskega kraljestva, kakrsne je danes vsaj nespodobno, ce ne kar prepovedano imeti doma. Pravzaprav je sluzabnik, ki gospodarja spremlja do konca - v smrt in onstran, ce je treba ... Kdo tu komu sluzi? Je to sploh se kriminalka? Ali morda popis neke manipulacije? Odgovore na vprasanja ponuja branje tega inteligentnega romana, ki se ne pusti umestititi v noben zanr.

Antologija, s pomenljivim naslovom Brez milosti, je izsla z zeljo prikazati raznolikost, pestrost in trdozivost enega bolj protejskih in eksperimentalnih proznih izrazov slovenske knjizevnosti. Vanjo so bile zato vkljucene tiste in tisti, ki se vedno pomembno sooblikujejo slovensko prozno pokrajino, ceprav se njihova ustvarjalnost ne omejuje (le) na kratko formo. Vkljucena so tudi besedila prvencev, predelane verzije ze objavljenih zgodb in celo kaksen se neobjavljen tekst. Prispevek izbranih ustvarjalk in ustvarjalcev k sodobni slovenski (kratki) prozi je nespregledljiv, gotovo pa bo potreba po vkljucevanju novih imen scasoma le se narascala - kakor je tudi prav. Pricujoca knjiga tako predstavlja vmesni clen v verigi, ki bo, tako je upati, se dolgo nadaljevala z zbiranjem dobrih zgodb. Zaloga je neizcrpna.

Ko v idilicni smucarski vasici globoko pod snegom odkrijejo truplo, se sprozi plaz skrivnosti, ki razkrije, da nihce ni tako nedolzen, kot se zdi. Se posebej glavna junakinja Vera, vitalna in odlocna, a tudi vzvisena, preracunljiva in nedotakljiva devetdesetletna lastnica druzinskega hotela, brez katere se v Strmcniku ne zgodi nic. Skrbno prikriti konflikti - poslovni, ljubezenski, politicni -, ki zaznamujejo odnose prebivalcev vasice in postopoma prihajajo na plano, segajo namrec tudi vec generacij nazaj, v trenutek, ko se je nekdo mogoce znasel na pravi strani zgodovine, vendar ne tudi na tisti, ki bi jo odobravala Vera. Zato naj ne preseneca, da se celo policijski inspektor, zadolzen za primer Cmrljev zleb, v resnici bolj kot za sveze truplo zanima za igre moci izpred pol stoletja. Roman Cmrljev zleb skozi odnose svojih junakov in junakinj odpira rane polpretekle zgodovine in pokaze, da ima vsakdo preteklost, ki ji ne more ubezati. Podobno kot v Strmcniku nihce ne more ubezati Verinim lovkam.

Metod in Ozbej ne bi mogla biti bolj razlicna: prvi mozakar pri sestdesetih, zasedèn v fotelju odgovornega urednika nekoc vplivnega casopisa, drugi tridesetletni novopeceni milijonar iz Silicijeve doline, ki je pomagal raztresciti Gutenbergovo galaksijo. Toda ceprav je Metod nepovratno zataknjen v preteklosti, Ozbej pa ves cas z enim ocesom na zaslonu mobilnika in z mislimi v prihodnosti, se njuni poti, za kateri se zdi, da vodita po vzporednih vesoljih, vendarle stakneta. Bo zagovornik analognega priznal poraz in se umaknil nosilcu digitalnega? Kaj je pomembneje, besede ali bitcoini? Tik pod nebom je romaneskni prvenec Agate Tomazic, nekdanje novinarke, ki je z zbirko kratkih zgodb Cesar ne mores povedati frizerki (Goga, 2015) suvereno stopila na literarno sceno, leta 2016 pa je izdala potopisno knjigo Zakaj potujete v take dezele?. Njena dela odlikujeta bogat slog in poseben tip vcasih precej crnega humorja.

Samotni junaki kratkih zgodb so upanje na svetlejso prihodnost najverjetneje ze opustili, a avtorica jih najde v na prvi pogled nepomembnih, zato pa toliko bolj povednih trenutkih, ki za hip nakazejo moznost sprememb. Kako bo na pogled blesceca premozna druzina prenesla obisk levicarskega hcerinega izvoljenca? Svetovljanska zenska srecanje z morebitnim najemnikom, ki prihaja iz Sirije, ali s sovinisticnim kmetom, ki prodaja drva? Avtorica z nekaj potezami (in z obilo crnega humorja) zarise ozadje likov, ki jih vsakodnevno srecujemo na ulici. Agata Tomazic je bila do 2002 zaposlena kot novinarka pri Delu, kasneje je zacela delati na ZRC SAZU. Je avtorica kratke proze in romana, soavtorica Blodnika po Istri in kolumnistka.

At large, the heroes and heroines of Agata Tomazic's stories appear to be entirely unremarkable people, leading perfectly ordinary lives until ... something absurd happens -like the pompous yuppie who starts morphing into a frog - or something ordinary, but out of order. "Those Ripping Out Japanese Knotweed Can't Be All Bad" is the first-person account of a woman who meets her future partner at a knotweed extermination project and whose tale, comical at times, addresses the sombre subject of domestic violence. All her stories wow the reader with peculiar language, dark humour, and surprising turns. Agata Tomazic (b. 1977) first impressed the readership with her extraordinary journalistic contribution to a central national newspaper house. Her departure from the ranks of the press was marked by a travelogue collection of literary reportage. Why Travel to Such Places?, which was published in 2016 (and received the prize for best Slovene travelogue), though domestic letters circles had already expressed admiration for her collection of short stories, Things You Can't Tell Your Hairdresser, a year before. In 2017, the publisher Goga released her debut novel, Right Below the Sky.

»Ta zbirka zgodb dokumentira trideset let kulturne izmenjave med Slovenijo in Zdruzenim kraljestvom ter skupnih vrednost, ki so jih izrazili avtorji v svojih zgodbah in ki zaznamujejo obe drzavi.« Martin Gilbert, direktor British Councila Knjiga je nastala ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Zdruzenim kraljestvom ter 30-letnici delovanja British Councila v Sloveniji. Trideset (vecinoma) slovenskih pisateljic, pisateljev, publicistk in publicistov je kratkih zgodbah opisalo svojo izkusnjo, zgodovinski dogodek ali osebo, povezano z Zdruzenim kraljestvom in hkrati s Slovenijo.