Draga Tina

Draga Tina! Skoraj ne morem verjeti, kakni »osebki«! udak, ki po tujih hiah prazni hladilnike in v »svoji« najljubi spotoma kratkoasi prizadetega otroka (e samo pomislim, kako se je njuna »zgodba« konala, me zmrazi!), psihino sesuta (se strinjam, z razlogom) radijska spikerka in zapit ekskomisar, ki se mu prikazuje skrivnostna lebdea brezglava moka postava v rdeem ogrinjalu, ki jo identificira kot maevalnega bizantinskega cesarja Justinijana (oitno so teorije zarote e vedno »in«)! Aja, pa tistih sedem, ki so se zataknili v dvigalu! Si predstavlja, da ima klavstrofobijo?! Ampak ja, ima prav, v taknem primeru je tudi slabo srce slaba izbira. Vseh ostalih primerkov niti ne mislim posebej komentirati, pa ne, da me ne mika, saj kar kliejo po tem, ampak as me spet priganja nujno enkrat v ivo. Me prav zanima, e se ne zdijo tako zanimivi samo zato, ker si jih tako posreeno opisala! Obvladuje ritem pripovedi (sploh pospeevanje) in osebe dob­ro karakterizira. Informacije, osebe, dogodke, detajle ipd. dozira pos­topoma in premiljeno, s imer povpreno in banalno pretvarja v nadpovpreno in nevsakdanje ter dosega dobrodolo presenetljive uinke (kar hoem rei, je, da ti gre zapletanje, napletanje in razpletan­je skrivnostnega vzduja dobro od rok; ja, vem, kompliciram, oitno 40 C v zraku dela svoje ...). Ve sta mi tudi tvoj precizen, (e?) prepoznaven slog in spretna kompozicija (pri vseh sedmih, sem tela). Pa prehajanje od zloveega do napetega k pretresljivemu (ve, kaj pritegne, pa reci, da ni res!) in vrzeli, ki akajo in vabijo, da bi jih kdo zapolnil (zvito). Da ne omenjam, s kakno lahkoto prehaja med prvoosebnim mokim, prvoosebnim enskim in tretjeosebnim pripovedovalcem (enkrat mi mora razloiti, kako je lesti v moko koo :). Joj, upam, da ne zameri, da me je spet zaneslo bolj, kot sem nameravala, saj ve, poklicna deformacija. Sicer pa sama pie: »Mogoe se bo zaudila, mogoe bo rekla, naj ti raje poljem kakno zgodbo ali kaj podobnega. Ampak, razumi, gre isto preprosto za nain pisanja. Slog.« No, to je torej moj odgovor na tvoje pisanje. Zdaj pa moram res konati, ker me K. (kot vedno, saj ga pozna) e priganja, tole pa vseeno kar odpoljem, da bo im prej pri tebi. Obmorsko-pomorske novike pa prihodnji, obljubim! Kmalu itak v ivo, do takrat pa stiskam pesti za nov »material«! Z mono burjo ti poiljam otoke pozdrave, Gaja* *Semifiktivno pismo odposlala Gaja Kos.