Po poti se je zvecerilo
Na zacetku romana srecamo Lucio, uspesno tolmacko, na letaliscu v Zürichu, od koder skusa s komaj nekajmesecno hcerko odpotovati v Ljubljano. Kako se je znasla tu, pred cim bezi, ji bo uspelo prispeti do zacrtanega cilja? Iz te razpoke sredi na videz povsem obicajnega zivljenja Miriam Drev zasnuje razplasteno pripoved, ki nas bo drzala v napetosti vse do konca romana. V njenem srediscu je mlada zenska, hci Slovenke in Libanonca, ki se je zaradi drzavljanske vojne v rojstnem Bejrutu enajstletna preselila v Ljubljano, od tam pa so jo karierne ambicije in mladostna radovednost gnale se v druga evropska mesta. Kljub nezaceljeni travmi iz otrostva, ki se sem pa tja oglasi sredi tihote noci, je Lucia igriva in uresnicena osebnost - vse dokler ne spozna Aleca. Strast in custvena pripadnost se zacneta v njunem odnosu postopoma in komaj opazno umikati strahu in podrejenosti, ki se prihulita v vse koticke Luciine psihe. Alecovi manipulativni, hladnokrvni in brezobzirni prijemi sprozijo postopno razosebljenje, ki ga lahko prekineta samo vitalna sila zivljenja in sposobnost prepoznavanja tistih razdiralnih mehanizmov, ki osvobojeni teze socutja in eticnega vedenja za seboj puscajo rusevine. Z veliko mero psiholoske pronicljivosti, gibkim jezikom in jasno dramatursko zasnovo nas Miriam Drev popelje na vznemirljivo potovanje po prostoru in v casu, ki pa je vseskozi predvsem potovanje vase, v tiste skrite koticke, ki zatemnjeni cakajo, da jih razsvetlimo.
Read more
Read less
How to read this smartbook?
On the MySmartBook apps
(with discussion)
(with discussion)
On my computer
(without discussion)
(without discussion)
Readers Reviews
Login
No reviews found. Share your insights with others.
